Zbudil sem se! Pogledam na telefon koliko je ura! Fak! 10:42! Mislim si, joj je bilo res potrebno spati toliko časa? Verjetno je, ker drugače nebi spal toliko časa. Še vedno ležim v postelji, tako nekaj na pol med bokom in hrbtom in štejem presledke med deskami na stropu. 37 jih je. Sicer ne vem iz kakšnega lesa so, toda dragi blogerji, pozanimal se bom in vam sporočim. Obljubim. Ne skrbite, sem mož-beseda. Ne vem sicer kako to zgleda, ampk definitivno sem. Pa še Backstreet boys poslušam. Torej po okoli 11ih minutah poležavanja in menjavanja položajev med bokom in hrbtom, naredim pogumno odločitev - poizkusil bom poležavati na trebuhu! Noro je! Po 8ih minutah sem sicer dobil mravljince po celem telesu in sem se počutil popolnoma zadet kot takrat, ko sem sedel zraven nekega narkomana in sem se nalezel od njega. V redu si rečem, obrnem se zopet na hrbet in razmišljam o pajku, ki leze na 13. presledku med deskami. Kako morš bit pajk? Imajo pajki družine? Naprimer če se pajek ubije, mu priredijo pogreb in žalujejo za njim? Ali pa brezbrižno naprej pletejo svoje mreže. Ljudje še ogromno ne vemo o teh malih mini bitjih, ki lahko kar konkretno zrastejo. Pajki so res super živalce, samo jaz jih ne maram. Raje imam veverice. Pa srečno!
Andrej
Ni komentarjev:
Objavite komentar